»Je padec v praznino, sekunda popolne negotovosti, je trenutek, ko narediš korak, da bi stopil na oder. To je stanje zamaknjenosti, ki nam omogoča imaginarno potovanje v času. Tja, od koder lahko zavestno dostopamo do podrobnih fragmentov lastnih izkušenj, ki jih naša preteklost pogosto ljubosumno varuje v nezavednem, da bi našli ravnovesje, v katerem lahko v svoji krhkosti domnevamo, da je to, kar nam je v določenem obdobju pomenilo neuspeh, neodtujljivi del naše sedanjosti. Morda nas prav ta trenutek najbolj približa temu, k čemur smo vedno stremeli.«

»Na ta način bodo Jurčičeva dela postala odslikava sodobne družbe, posamezniki pa se bodo preizkusili v vlogi pisca.«

»Projekt tako kaže avtoričin poskus prenosa virtualnega performansa, namenjenega specifični publiki v galerijski kontekst, ob čemer se postavljajo vprašanja o načinih pristopanja k slednjemu, odpira pa tudi vprašanje o sami uspešnosti performansa.«

»Naše delo, ta eksperiment, je temeljil na urjenju v improvizaciji, skupinski dinamiki in spoju obojega. Te dni ponavljam, da je bil ustvarjalni proces podoben vajam garažnega benda.«

»Je poskus ustvariti dogodek s pomočjo danih iztočnic in vprašanja, kaj pomeni biti sam. (...) To je tudi režiserkin poskus, da bi v središče postavila samo sebe in se preučila.«

»To ni bilo delo, o katerem bi moral gledalec razmišljati in ga poskušati dešifrirati s svojo glavo, temveč naj bi ga začutil s takšnim naravnim instinktom, kot ga uporablja zajec, ko se zakoplje in si ustvari svoj dom.«

»Elektronski performans Elvisa Homana Solo.«

»Zanimalo me je, ali lahko pripravim 275 000 ljudi, da izkusijo brezpogojno ljubezen, v tišini.«

»Ali ga lahko spremenite v ljubljenčka, kot ptička, ali pa ga date na povodec za svoje hčerke?«