»Je padec v praznino, sekunda popolne negotovosti, je trenutek, ko narediš korak, da bi stopil na oder. To je stanje zamaknjenosti, ki nam omogoča imaginarno potovanje v času. Tja, od koder lahko zavestno dostopamo do podrobnih fragmentov lastnih izkušenj, ki jih naša preteklost pogosto ljubosumno varuje v nezavednem, da bi našli ravnovesje, v katerem lahko v svoji krhkosti domnevamo, da je to, kar nam je v določenem obdobju pomenilo neuspeh, neodtujljivi del naše sedanjosti. Morda nas prav ta trenutek najbolj približa temu, k čemur smo vedno stremeli.«

»Na ta način bodo Jurčičeva dela postala odslikava sodobne družbe, posamezniki pa se bodo preizkusili v vlogi pisca.«

»Projekt tako kaže avtoričin poskus prenosa virtualnega performansa, namenjenega specifični publiki v galerijski kontekst, ob čemer se postavljajo vprašanja o načinih pristopanja k slednjemu, odpira pa tudi vprašanje o sami uspešnosti performansa.«

»Naše delo, ta eksperiment, je temeljil na urjenju v improvizaciji, skupinski dinamiki in spoju obojega. Te dni ponavljam, da je bil ustvarjalni proces podoben vajam garažnega benda.«

»Je poskus ustvariti dogodek s pomočjo danih iztočnic in vprašanja, kaj pomeni biti sam. (...) To je tudi režiserkin poskus, da bi v središče postavila samo sebe in se preučila.«

»To ni bilo delo, o katerem bi moral gledalec razmišljati in ga poskušati dešifrirati s svojo glavo, temveč naj bi ga začutil s takšnim naravnim instinktom, kot ga uporablja zajec, ko se zakoplje in si ustvari svoj dom.«

»Elektronski performans Elvisa Homana Solo.«

»Ali ga lahko spremenite v ljubljenčka, kot ptička, ali pa ga date na povodec za svoje hčerke?«

»Z ikonoklastično vajo dekonstrukcije ponavljajočih se gibov razkriva neznansko kompleksnost nasprotujočih si čustvenih vzgibov, ki so v ozadju ustvarjalnega procesa. Nezavedne vsebine se pojavljajo med spominjanjem neizživetih, neuresničenih izkušenj in ustvarjajo sanjsko vzdušje, v katerem umetnica sublimira željo po doseganju popolnosti, dokler ta ne izzveni.«